Pripomočki za lektoriranje

Če se odločiš svojo diplomsko ali magistrsko nalogo lektorirati sam/-a ali pa bi želel/-a pravopisno preveriti svojo seminarsko nalogo, esej ali seveda kakršno koli drugo besedilo, si lahko pri tem pomagaš z različnimi pripomočki. Eden najpomembnejših je Slovenski pravopis, ki ga najdeš na tem naslovu. V pravopisu lahko preveriš pravilni zapis in pregibanje besed, mnoge informacije pa najdeš tudi v Pravilih. V pravilih se nahajajo navodila za pisanje velikih in malih začetnic, pisanje ločil, pisanje skupan in narazen, zapis prevzetih besed itd. Morda ti bo pri lektoriranju naloge pomagal tudi SSKJ, ki je prav tako dosegljiv na spletu.

Eno zelo dobrodošlih orodij bosta verjetno Amebisovi orodji za pregibanje in zlasti za preverjanje. Prvo orodje bo pregibalo vnešeno besedo ali besedno zvezo, ko ne boš prepričan/-a v svoj prav. Orodje za preverjanje pa te bo opozorilo na različne tipe napak, od tistih zatipkanih, ki jih običajn o podrčtajo že programi na računalniku, do tistih nenavadnih napak, za katere nidkar ne bi vedel/-a, da si jih zagrešil/-a. Amebis te bo opozoril tudi na kako vejico ali napačno začetnico, seveda pa moraš upoštevati, da kljub naprednosti orodja ta še ždaleč ne zmore identicifirati vseh napak.

Plagiatorstvo

Z razmahom spletnih virov je postala kraja legalna. Ne katera koli kraja sicer, vendar pa le kraja, ena izmed takih je kraja intelektualne lastnine, ki se je v internetni dobi včasih niti ne zavedamo. Med iskanjem idej in virov za raziskovalno nalogo pogosto v odložišče povzamemo ali celo skopiramo različna besedila ter nato iz njih sestavljamo kolaž. Kdaj je tako besedilo še naše delo in kdaj je že plagiat? Načeloma je treba vsako idejo, ki ni zrasla na našem zeljniku, opremiti z njenim avtorjem. Pri tem ni pomembno, če vsebino izrazimo z drugimi besedami, ta namreč kljub temu ni naša intelektualna lastnina. Če besedilo celo ohranimo v isti izrazni obliki, kot njen avtor, ga moramo dodatno opremiti še z navednicami.

Zaradi kopice informacij, s katerimi nas danes zalaga internet, smo izgubili občutek za njihovo vrednost. Tako se nam pogosto ne zdi nič narobe, če si prilastimo kako modro misel, takšen odnos pa od nedolžnega izposojanja motivov in popularnih citatov v zadnji fazi vodi do tega, da študentje kdaj uporabijo cela poglavja esejev, seminarskih ali celo diplomskih nalog svojih kolegov. Proti takim plagiatom se akademiki v različnih državah borijo različno; v angliji denimo plagiat nemalokrat pomeni izključitev ter celo onemogočeno nadaljevanje izobraževanja na kateri koli instituciji, medtem ko v Sloveniji pravilniki in zakoni plagiatorstva skoraj ne obravnavajo. Plagiat tako običajno pomeni zgolj zavrnitev naloge, medtem ko tako posamezne fakultete kot univerze za plagiatorstvo ne določajo resnejših sankcij.

Šele v zadnjih študijskih letih so se nekatere fakultete opremile s programjem, ki omogoča odkrivanje plagiatov. Najbolj uporabno orodje za ta namen je sicer kar Google, vendar ta ne omogoča vnosa in preverjanja daljših delov besedila, zaradi česar je preverjanje dolgotrajnejše. Med orodji, ki so razvita ravno v ta namen, je denimo Turnitin. Turnitin uporablja tudi že nekaj slovenskih fakultet, med njimi Fakulteta za družbene vede, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, vendar pa je učinkovitost takih programov odvisna od obsega baze podatkov. Pred nami je torej še veliko dela, je pa ljubljanska univerza avgusta letos napovedala digitalizacijo vseh diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog zadnjih desetih let. Čeprav je danes torej še marsikatera t. i. kopipejst naloga sprejeta, si lahko v prihodnosti obetamo vse učinkovitešje metode za preprečevanje intelektualne kraje.