Kaj napisati v uvodu diplomske ali seminarske naloge?

Uvod diplomske (ali seminarske) naloge se nahaja na začetku naloge in je s tem običajno tisti del, ki ga bralec najprej prebere, vendar pa to ne pomeni, da ga mora pisec tudi najprej napisati. Lahko se sicer najprej lotiš uvoda, vendar si lahko s tem nakoplješ kar nekaj težav. V uvodu namreč pogosto napovemo vse, kar bomo zapisali in raziskali v nalogi sami, vendar ni nujno, da nam bo to tudi uspelo. Mogoče ne bomo našli prave literature, mogoče nam ne bo uspelo rešiti zastavljenega problema, najti odgovorov na raziskovalna vprašanja ipd. Uvod zato običajno vsaj dokončno urejamo na koncu, lahko pa njegov osnutek služi kot dobro ogrodje celotne naloge, ki nam bo bistveno olajšal delo. Kaj pa torej napisati v uvodu?

Z uvodom moramo bralca najprej postaviti v kontekst. V prvem stavku zato posredno ali neposredno povemo, o čem bo bralec v diplomski nalogi bral. To lahko storimo tako, da na splošno opišemo področje diplomske naloge, in sicer v obliki lijaka; prehajamo torej od splošnega k specifičnemu. Pri tem izpostavimo probleme, ki se na tem področju pojavljajo in tudi povemo, ali se bomo s katerimi od teh problemov ukvarjali v diplomski nalogi. S tem torej zapišemo opredelitev problema, iz katerega izpeljemo namen diplomske naloge. Namen je tisto, kar želimo s svojo diplomsko nalogo doprinesti, in sicer bodisi v znanosti bodisi v praksi. Iz namena naprej izpeljujemo s cilje diplomske naloge, saj so cilji razčlenjen namen oziroma koraki, s katerimi bomo svoj namen dosegli.

Opredelitev področja, problema ter določitev namena in ciljev so običajno sestavine vseh diplomskih nalog. Glede na področje in tip diplomske naloge pa v uvodu določimo tudi raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze. Raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze običajno vežemo na cilje: za vsak cilj postavimo eno ali več raziskovalnih vprašanja oz. hipotez. Raziskovalna vprašanja in hipoteze so vsebinsko načeloma skladna, razlikujejo pa se v obliki: raziskovalno vprašanje je izraženo kot vprašanje, hipoteza pa kot trditev in lahko predstavlja odgovor na raziskovalno vprašanje. Na nekaterih področjih uporabljamo raziskovalna vprašanja, na nekaterih hipoteze, na nekaterih pa oboje.

Ko opredelimo raziskovalna vprašanja in hipoteze diplomske naloge, moramo tudi razložiti, kako bomo iskali odgovore. Opredelimo torej metode oz. metodologijo. Metodologijo na najvišjem nivoju delimo na kvalitativno in kvantitativno metodologijo: pri kvalitativni metodologijo analiziramo kvantitativne (vsebinske) podatke, pri kvalitativni metodologijo pa kvantitativne (številske, statistične) podatke. Med kvalitativne metodologije uvrščamo tehnike, kot so analiza dokumentov, spisov, intervjujev ipd., med kvantitativne metodologije pa tehnike, kot so statistične analize podatkov, pridobljenih z anketnimi raziskavami, različnimi meritvami ipd. Opredelitev metod je najbolj specifično podpoglavje uvoda, saj vsaka veda uporablja drugačne metode in jih drugače pojmuje.

Že v uvodu lahko opozorimo tudi na predpostavke in omejitve diplomske naloge. Predpostavke so vezane na naša pričakovanja glede izvedljivosti in doseganja namena. Običajno predpostavljamo, da bomo imeli na primer na razpolago dovolj virov, pri anketnih raziskavah, da bodo anketiranci voljni sodelovati v raziskavi ipd. Omejitve pa so vezane na pričakovanja, ki jih imamo glede neizvedljivosti: ne moremo na primer anketirati celotne populacije, ampak samo njen vzorec, lahko predpostavljamo omejitve pri dostopu do literature ipd.

V nekaterih vedah je poleg omenjenega tudi značilno, da v uvodu na kratko predstavimo vsebino posameznih poglavij. To podpoglavje je še posebej smiselno napisati na koncu, ko smo poglavja tudi res že napisali ter jih torej zgolj obnovimo. Na ta način damo bralcu možnost, da se okvirno seznani s teorijo, iz katere izhajamo, ter lahko ob branju preide kar na pregled rezultatov ali celo na zaključek.

Cene seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog pri nas in v tujini

V preteklem študijskem letu 2015/16 so se v slovenskem visokošolskem sistemu zaključili vsi nekdanji univerzitetni programi, na katere smo se študentje vpisovali pred bolonjsko reformo. V zadnjih tednih je tako na tisoče študentov opravljalo izpite in pripravljalo diplomske in magistrske naloge. Po podatkih portala MMC je na ljubljanski Filozofski fakulteti letos diplomiralo in magistriralo okoli 1.400 starih študentov, na Fakulteti za družbene vede okoli 750 starih študentov in na Biotehniški fakulteti okoli 500 študentov. Študentje, ki so pred zaključkom več let pavzirali, so morali po podatkih svet24.si za nadaljevanje in končanje študija plačati med 800 in 1.000 evrov, poleg fakultet pa so dobro zaslužile tudi kopirnice z vezavami ter, kot je ugotavljal Fokus, slovenski ghostwriterji. Ghostwriting so slovenski novinarji, kot kaže Google, začeli odkrivati v tem desetletju, komentarji pod prispevki pa dajejo vedeti, da študentje storitev poznajo že več desetletij.

Je pa slovenski trg ghostwritinga sodeč po stanju na spletu bistveno manjši in slabše organiziran kot drugje. Slovenski ponudniki se pojavljajo in izginjajo, veliko jih ne odgovarja na sporočila in kar nekaj truda moramo vložiti v to, da jih sploh najemo. Drugače je v tujini, kjer je trg zasičen s ponudbo, na njem pa nastopajo predvsem večje organizirane skupine in podjetja. Pri pregledu cen smo opazili tudi zanimivost, da so tuji ponudniki v primerjavi s slovenskimi bistveno bolj transparentni; medtem ko slovenski mediji svoje sogovornike vedno zakrijejo in na spletnih straneh pogosto ne najdemo osnovnih podatkov o lastniku strani, se na primer nemška ghostwriting agencija GWriters aktivno izpostavlja v medijih ter ustvarja zelo eksplicitne promocijske posnetke.

Na ameriškem trgu ponudnike najdemo kot custom writing service, cene pa so nekoliko nižje kot pri nas ter po hitri oceni se gibljejo okoli 1000 dolarjev za 40 avtorskih strani (10.000 besed). Na evropskem trgu so cene ghostwritinga bistveno višje in za isti obseg 40 strani v Nemčiji odštejemo tudi 3000 evrov (z vključenim davkom). Slovenski ponudniki se držijo zlate sredine in cena za 40 avtorskih strani diplomske naloge se tako giblje okoli 2000 evrov. Bistveno nižje cene najdemo pri naših južnejših sosedih, kjer bomo 40 strani diplomske naloge kupili za samo 400 ali celo 100 evrov. Da cene pri nas rastejo, kažejo podatki medijskih prispevkov prejšnjih let, saj naj bi bili po njihovih podatkih leta 2012 mogoče diplomsko nalogo kupiti že za 350 evrov, še lani pa 40 avtorskih strani tudi za 600 evrov. Kot kaže, je medijska pozornost slovenskemu trgu diplomskih nalog v zadnjih letih dobro dela in mu omogočila, da se odcepi od balkanske ekonomije ter se postavi ob bok zahodnim deželam ;)