Ne le pred pisanjem, tudi med samim pisanjem naloge se lahko dijak ali študent počuti izgubljenega ter se skozi izdelavo naloge prebija zlasti ob nenehnem preverjanju števila znakov in besed. Tako izdelana naloga na koncu sicer zadosti kriteriju obsega in je pogosto seveda tudi sprejeta ter morda celo dobro ocenjena, vendar pa je sam postopek pisanja zelo mukotrpen. Pisanje pa gre veliko lažje in hitreje, če se ga lotimo raziskovalno. Tudi ko zahteve za izdelavo naloge niso stroge in kriteriji ne določajo običajne raziskovalne strukture, je ta zmeraj bolj v pomoč kot v breme. Če namreč nalogo delamo po določenem raziskovalnem načrtu, pravzaprav sledimo že izdelanemu modelu, ki ga je treba zgolj napolniti z ustrezno vsebino. Raziskovalni model, ki mu lahko pri pisanju nalog vedno sledimo, predvideva določeno trditev ali več teh, ki jo ali jih je treba preveriti.
Najlažje je v okviru tematike izbrati odvisno in neodvisno spremenljivko ali več teh ter predpostaviti njihovo povezanost. Kot neodvisne spremenljivke navadno določimo spol, starost, druge demografske značilnosti, časovna in geografska območja ter podobne kategorije pojavov, ki glede na naš raziskovalni interval predstavljajo stalnice. Na drugi strani izberemo pojave, ki so lahko odvisni od prvih, denimo elemente vedenja, dela, družbenih pojavov ipd.
Vse pojme in pojave v teoretičnem delu naloge najprej predstavimo, pri čemer lahko že nakažemo na njihovo povezanost. Elemente predstavljamo z vidika širšega področja, ki ga ožamo tako, da izpostavljamo razločevalne in skupne značilnosti glede na preostale sorodne elemente. V praktičnem delu povezanost, torej podobnosti in razlike teh pojavov preverimo z različnimi metodami, kot so anketiranje, intervjuvanje, opazovanje ipd. Podatke skušamo smiselno statistično obdelati ter pri tem sledimo svojim raziskovalnim vprašanjem, ki morajo biti usmerjena k potrjevanju oziroma zavračanju naših predpostavk.
Na tak način se je mogoče lotiti domala vseh tematik, saj na vsakem področju obstajajo povezave, vzroki in posledice. Zelo pomembno pri tem pa je, da se ne bojimo zavračanja svojih predpostavk. Če povezave ne moremo dokazati, zaradi tega raziskovalna naloga, naj si gre za seminarsko, diplomsko al magistrsko nalogo, ni nikakor neuporabna ali slabša. Zavračanje povezav je prav tako pomembno kot potrjevanje povezav, napake pri merjenju in interpretaciji pa se lahko pojavljajo tudi pri tistih nalogah, ki hipoteze potrdijo.
Vodilo pri pisanju nalog naj bo torej zmeraj vprašanje, kaj dokazujemo. Samo dokazovanje je mogoče izpeljati tudi po drugih postopkih, opisan postopek lahko zgolj služi kot pomoč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar