Da seminarskih nalog več ne pišemo, ni naše stališče. Je preprosto dejstvo, o katerem se lahko prepričamo tako, da povprašamo g. G. Besedno zvezo "izdelava seminarskih nalog" mesečno poišče okoli 590 Slovencev, medtem ko jih "pisanje seminarskih nalog" zanima le 170. V kolektivni zavesti govorcev slovenščine torej prevladuje kognitivna slika o seminarski (in seveda tudi diplomski) nalogi kot izdelku. To ni nič nenavadnega, saj za romantična akademska nagnjenja preprosto ni prostora in časa.
Seminarska naloga ima novo vrednost, in sicer kreditno. S seminarskim izdelkom pridobimo določeno število kreditnih točk. Postopki izdelave so jasno podani, prav tako sestavni deli naloge. Seminarska dela so vsebinsko in tehnično standardizirana in prostora za kreativno kolovratenje je vse manj. Dogajanje je več kot razumljivo, saj mora nekdo stotine pisnih izdelkov tudi oceniti in tega ne sme početi po občutku.
Kalup izdelovanja seminarskih nalog omogoča njihovo vrednotenje, hkrati pa so jasni kriteriji pravzaprav tudi izdelovalcu v pomoč in ne ovira.
