Uvod ima v seminarski ali diplomski nalogi, člankih in drugih raziskovalnih besedilih funkcijo bralca uvesti v raziskovalno področje, mu predstaviti problematiko naloge in njen smisel. Uvod navadno zajema opredelitev teme in raziskovalnega problema, prepostavke in omejitve naloge, njen namen in cilje, metode za doseganje ciljev, raziskovalna vprašanja in hipoteze.
V prvem delu uvoda zapišimo, katero temo v nalogi obravnavamo (izluščimo jo iz naslova) ter zakaj je tema vredna posebne pozornosti. V raziskovalni nalogi načeloma ni primerno pisati, da smo se za temo odločili, ker nam je ta všeč ali pa ker nas je pritegnila. Skušajmo biti objektivni in zapišimo, da je tema neraziskana, da gre za pomembno problematiko in zakaj je temu tako. Svojih osebnih motivov nam ni treba razkrivati.
Pri opredelitvi teme raziskovalne naloge poskrbimo za umestitev v širši okvir. Lahko si pomagamo s predmetom, pri katerem nalogo pišemo, ali pa z raziskovalnim področjem našega mentorja. Naprej z našo študijsko smerjo in fakulteto. Pri opredeliti problema se osredotočimo na vprašanje, kaj nas bo vodilo pri raziskovanju in kaj želimo z nalogo ugotoviti. Raziskovalni problem lahko zapišemo v obliki vprašanja.
Pri predpostavkah in omejitvah naloge ugotavljamo, kaj nas bo pri raziskovanju omejevalo in kaj nas najverjetneje ne bo. Pri raziskovanju določene teme denimo predpostavljamo, da bo na voljo dovolj strokovne literature ali da bodo anketiranci odgovarjali iskreno in da bodo kooperativni. Predpostavke torej niso hipoteze, ampak se nanašajo na same okoliščine raziskovanja, ne pa na raziskovanje samo. Pri omejitvah lahko denimo omenimo, da ne bomo mogli raziskati celotnega področja, ker je preobsežno. Mogoče raziskujemo tematiko, ki jo je težko empirično dokazovati ipd.
Namen naloge je navadno raziskati in predstaviti tematiko, medtem ko so cilji posametne točke, s katerimi bomo doseglji svoj namen. Če želimo raziskati in predstaviti neko tematiko, so cilji navadno določene odgovore izluščiti iz virov in literature, odgovoriti na zastavljena vprašanja, z določeno metodo nekaj ugotoviti ipd. Pri metodah se lahko osredotočimo zgolj na empirične metode, torej na anketiranje in obdelavo rezultatov, lahko pa v metodah opišemo tudi teoretični pristop.
Raziskovalna vprašanja so tista vprašanja, s katerimi bomo dosegli svoje cilje, hipoteze pa so odgovori nanje. Hipoteze so ena najpomembnejših sestavin uvoda, medtem ko vseh ostalih prvin ni treba nujno vključevati v uvod naloge. Hipoteze nam bodo pomagale v nalogi obdržati rdečo nit, hkrati nam bodo pa pomagale pri pisanju zaključkov, saj jih bomo v tem delu naloge potrdili ali ovrgli.
