Kako napisati uvod?

Za uvod raziskovalnega dela veljajo zelo podobna priporočila, ne glede na tip in vrsto besedila. Čeprav se vam morda kdaj zdi, da je uvod docela nepotreben del vaše naloge, je to zgolj posledica tega, da nanjo gledate izključno s stališča avtorja. Uvod sicer na nek način povzema proces vašega načrtovanja, vendar pa je morda za kakšnega avtorja res nefunkcionalen. To dokazuje tudi dejstvo, da uvod zelo pogosto napišemo ali pa dokončno uredimo šele ob končanem osrednjem delu. Da vam bo uvod lažje pisati, se zato poskusite postaviti v vlogo bralca, četudi predvidevate, da vaše naloge v resnici ne bo nihče bral.

Uvod vaše naloge bralca najprej umesti v širški kontekst, v prvem stavku lahko torej zapišete, na katero področje sodi raziskovalno delo ter kaj točno obravnava, pri čemer vam bodo prišle zelo prav kar besede iz naslova. Prvi odstavek lahko pred ali po tem razširite z aktualizacijo, torej z opisom aktualnega stanja v zvezi s področjem ali izbrano temo. Tako tudi utemeljite svojo izbiro, upravičite ukvarjanje s problemom, ki ste ga pri raziskovanju zastavili, ter nakažete, kakšno praktično vrednost ima vaše delo.

Uvod bralca umesti v kontekst in napove vsebino naloge

Sestavni deli uvoda so navedba namena, ciljev, problema, raziskovalnih vprašanj, hipotez, omejitev in predpostavk in opis metodologije. Uvod torej vzpostavi delovni okvir raziskovalne naloge, ki vam bo tudi sicer precej olajšal delo, tudi če ga boste kasneje popolnoma spremenili. Uvod je dober, če daje bralcu z zaključkom vred popolno sliko vsebine raziskovalnega dela. Osrednji del naloge naj bo s tega vidika zgolj povečava oziroma podrobnejši pregled tega, kar povesta uvod in zaključek.

Izbira teme

Pri izbiranju teme raziskovalne naloge se lahko v splošnem odločamo za tako, ki je že izdatno prežvečena, ali tako, ki je obravnavana redkeje. Ta odločitev je odvisna zlasti od naših raziskovalnih ambicij. Če želimo z nalogo hitro opraviti in si pri tem prihraniti čim več časa, se odločimo za priljubljeno tematiko. V tem primeru nam bo na voljo veliko primerov diplomskih, magistrskih in seminarskih nalog, s katerimi si bomo lahko pomagali pri iskanju literature, strukturiranju naloge in odločanju o njeni vsebini. Z nalogo pri tem zelo verjetno ne bomo pomembno prispevali k svojemu profesionalnemu področju in se morda celo izognili pogostim posegom vanjo s strani mentorja, saj se temu ob vseh že podobnih naša ne bo zdela posebej zanimiva za branje.

Če smo po drugi strani nekoliko bolj raziskovalno motivirani in vedoželjni, se raje odločimo za temo naloge, ki se je niso lotili že vsi naši predhodniki. Taka naloga zahteva veliko več raziskovane kreativnosti, hkrati pa nudi pristne raziskovalne užitke že ob samem iskanju literature, določanju raziskovalnih vprašanj, iskanju prave raziskovalne metodologije in postavljanju hipotez. Rezultati take naloge so gotovo bolj zanimivi, nalogo je mogoče ob oddaji predelati v strokovni, znanstveni ali poljudni članek ter ga ponuditi v objavo.

Na vsak način pa je pred izbiro teme smiselno pregledati, koliko literature in virov je na voljo. Od tega je namreč močno odvisno, koliko truda bomo vložili v nalogo. Če je literature malo in predvidevamo, da bomo morali velik del teoretičnih predpostak celo prispevati kar sami, se je zelo smiselno o tem prej posvetovati s svojim mentorjem. Pogosto se namreč od teoretične osnove zahteva, da zgolj povzema ugotovitve drugih avtorjev in se pri tem pričakuje čim manj trditev