V seminarski ali diplomski nalogi uvod poleg nekaterih drugih elementov običajno predstavlja tudi predpostavke in omejitve razikovanja ter raziskovalne hipoteze. Pri tem nas lahko zmede razlika med predpostavko in hipotezo, saj ju lahko v prenekaterih kontekstih razumemo kot sopomenki. Oba pojma pomenita nedokazano in zgolj verjetno trditev oziroma domnevo. Kakšna je torej razlika?
Najprej se lotimo hipoteze. Hipoteza je izid raziskovanja, ki ga predvidevamo. Če raziskujemo vpliv spremenljivke a (npr. spol) na spremenljivko b (npr. nakupno vedenje), je naša hipoteza denimo pozitivna korelacija med spremenljivkama (npr. spol vpliva na nakupno vedenje).
Predpostavke in omejitve raziskovanja pa se nanašajo na sam raziskovalni proces. Če se odločimo raziskati določeno področje, predpostavljamo, da bomo imeli za to področje na voljo dovolj literature ter da bomo pridobili dovolj podatkov za raziskavo, denimo da bomo zbrali dovolj anketirancev. Predpostavljamo tudi, da bodo ti anketiranci podajali resnične in iskrene odgovore. Predpostavke so torej pogoji, pod katerimi bomo pri izdelavi seminarske ali diplomske naloge uspešni. S tem v zvezi najverjetneje pričakujemo tudi določene omejitve, torej okoliščine in dejstva, ki bodo oteževali naše raziskovanje in ki bodo vplivali na manjšo zanesljivost rezultatov, npr. da bo na voljo malo literature, da je tema delikatna in bodo anketiranci podajali socialno zaželene odgovore ipd.
