Pages

Kje najti slovenske elektronske vire?

Govorci slovenščine smo pri pisanju seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, pa tudi pri pisanju člankov in drugih raziskovalnih besedil v nekoliko slabšem položaju kot govorci svetovnih jezikov, kot je angleščina. Od pisca se največkrat pričakuje, da bo pri izdelavi naloge vključeval ne le domačih, ampak tudi tuje vire, za kar je potrebno dobro razumevanje tujih jezikov. Govorci angleščine pred takšno nalogo niso nikoli postavljeni, saj je njihov jezik lingua franca in je v njem na voljo toliko aktualnega gradiva, da ni nobene potrebe posegati po tuji literaturi. Druga, s tem povezana prednost, je lahka dostopnost širokega nabora gradiv, ki so objavljena v elektronski obliki in dostopna praktično s katerega koli konca sveta. Gradivo v elektronski obliki nam omogoča neprimerno lažje brskanje in iskanje po besedilu, hkrati pa tudi do samega gradiva dostopamo hitro in ob kateri koli uri dneva, ko so knjižnice sicer zaprte ali pa niti ne držijo izvoda, ki ga potrebujemo.

V svetu se že dolgo oblikujejo različne in danes že zelo bogate baze gradiv različnih področjih znanosti in če smo njihovi naročniki ter nam branje v tujem jeziku ne predstavlja hudo težje naloge kot branje v slovenščini, imamo na razpolago praktično neomejene vire za pisanje naloge. Če pa želimo v svojo seminarsko, diplomsko ali magistrsko nalogo vključiti tudi slovenske avtorje ter tako pripomoči k podpiranju slovenskih raziskovalcev, ali pa nam naše znanje angleščine otežuje pisanje, se moramo zelo pogosto podati v knjižnico, pretovoriti težek zalogaj knjih in revij ter nato ročno iskati tiste dele, ki si jih želimo najti in jih bomo uporabili v svoji nalogi. Nekoliko si bomo mogoče lahko pomagali tudi s spletnimi viri, ki pa pogosto niso najbolj kvalitetni in primerni za vključevanje v seminarsko, še manj pa v diplomsko ali magistrsko nalogo.

Velik korak v smeri zagotavljanja tudi slovenskih akademskih in raziskovalnih besedil v elektronski obliki s spletnim dostopom je nadgrajevanje Slovenske digitalne knjižnice. Za razvoj in polnjenje baze naše elektronske knjižnice skrbijo NUK v sodelovanju z domačimi podjetji, ki ponujajo sodobno tehnologijo, ter drugi javni zavodi na področju kulture in znanosti v sodelovanju z domačimi in tujimi podjetji, ki ponujajo sodobno tehnologijo. V knjižnici najdemo časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela, virtualne razstave, zvočne posnetke, poročila, raziskovalne programe, raziskovalne projekte ipd. Po knjižnici išščemo z iskalnikom, priporočljivo z opcijo "išči tudi po celotnem besedilu", izpis rezultatov pa ponudi tudi navedek za seznam literature.


V knjižnici je objavljenih več kot šest milijonov digitaliziranih strani, vendar pa to predstavlja le majhen del vsega pisnega gradiva v slovenskem jeziku. Zbirka se kljub temu vsak dan veča in pri pisanju seminarske naloge bomo skoraj zagotovo našli kak dober kos gradiva. Zlasti pri dobro pokritih temah pa bomo lahko z na digitalni knjižnici dostopnem gradivom napisali tudi del diplomske ali magistrske naloge. Vsekakor velja ppo zbirki pred pisanjem pobrskati ter tako pridobiti nekaj lahko dostopnega slovenskega gradiva.

Indeks SCI

Pri prebiranju navodil za izdelavo seminarske naloge lahko naletiš na zahtevo, da pri pisanju uporabljaš zgolj vire, ki so zajeti v bazi SCI ali SCI Expanded. SCI ali Science Citation Index je indeks periodičnih znanstvenih publikacij, v katerega so vključeni zgolj opazni in pomembni časopisi in revije. V SCI Expanded se trenutno nahaja 6.500 naslovov vodilih svetovnih revij s področja znanosti in tehnologije, ki so bile objavljene od leta 1900 do danes ter ustrezajo strogim izbirnim kriterijem SCI (Garfield, 2006).

Po SCI indeksu pa ne moreš iskati člankov samih, ampak lahko zgolj preveriš, ali je publikacija, v kateri članek najdeš, vključena v SCI bazo. Časopise oziroma revije lahko iščeš po naslovu ali ISSN številki, brskaš lahko po celotnem seznamu ali pa po kategorijah.

Iskanje po SCI indeksu

Do baze SCI in SCI Expanded lahko dostopaš na spletni strani Web of Science oziroma slediš spodnjim povezavam:



* Garfield, E. (2006). Citation indexes for science. A new dimension in documentation through association of ideas. International journal of epidemiology, 35(5), 1123-1127.

Kje poiskati literaturo in vire?

Še preden se lotimo pisanja seminarske ali diplomske naloge oziroma že ko razmišljamo o tem, kakšno temo izbrati, se moramo lotiti iskanja literature in virov. Za nekatera področja bomo našli dovolj literature in virov v slovenskem jeziku, vendar pa je pogosto treba in vedno priporočljivo preveriti tudi dogajanje na tujem. Največ gradiva bomo govoro našli v angleškem jeziku, nemalokrat pa nam bodo ti materiali celo lažje dostopni kot tisti v slovenščini, saj so večinoma dostopni elektronsko.

Za gradiva v sloveščini bomo pobrskali po Cobissu, ki vzdržuje podatke trenutno 440 slovenskih knjižnic. Iskali bomo najbrž samo po tistih knjižnicah, v katere smo včlanjeni in do katerih imamo dostop.


Literaturo in vire v angleškem jeziku je najbolj splošen iskalnik Google Scholar, ki pa poleg gradiv v angleškem jeziku vsebuje tudi podatke o materialih v kitajščini, portugalščini, nemščini, španščini, francosščini, italijanščini, japonščini in danščini. Goole Scholar ni baza gradiv, ampak baza podatkov o gradivih. To pomeni, da nas bodo zadetki iskalnika pogosto peljali do baze, v kateri je določen vir objavljen oziroma hranjen, ne nujno do tega vira samega. Če nismo uporabniki določene baze, tak morda ne bomo imeli dostopa do celotnega besedila nekega vira.


Pri zadetkih, ki nam ne vrnejo celotnega besedila, ampak nas peljejo le do spletnih mest, kjer lahko preberemo povzetke. Če želimo dostopati do besedila v celoti, moramo skleniti naročnino ali pa vir kupiti. Ker ptrbujemo pri pisanju seminarskih in zlasti pri pisanju diplomskih nalog veliko število različnih člankov, lahko nakup vseh potrebnih virov predstavlja kar precejšen finančni zalogaj. Da si nekoliko olajšamo breme, se je pri tem smiselno obrniti na mentorja, saj ima kot znanstvenih izbranega področja zelo verjetno zakupljen dostop do vseh relevantnih baz. Dobro se je tudi pozanimati, ali ima dostope zakupljena tudi fakultetna knjižnica in lahko si do nekaterih materialov upravičen/-a kot študent/-ka izbrane smeri.

Oddaj že!

Se ti vleče pisanje seminarske in diplomske naloge, ker se ti zdi, da bi moral/-a še nekaj popraviti, dopolniti, da naloga še ni končana? Ali pa se nikakor ne moreš spraviti k pisanju, ker ne veš, kako sploh kaj pametnega napisati? Kar moraš storit, je to, da preprosto nekaj napišeš in to čim prej oddaš. Naloga tako vsaj za nekaj dni ne bo več tvoja skrb, kajti nekaj dni bo na potezi tvoj mentor oziroma tisti, ki bo nalogo pregledal.

Mogoče tega ne veš, vendar je to, koliko bo mentor zahteval popravkov, veliko bolj odvisno od njega samega kot od tebe, tvojih sposobnosti in tvoje naloge. Nekateri mentorji imajo navado nalogo podrobno pregledati in zahtevati veliko popravkov, spet drugi jo zelo hitro preletijo in te opozorijo zgolj na tisto, kar jim je padlo v oči.

Pisanje seminarske ali diplomske naloge je pravzaprav skupno delo, vedno ti je na voljo pomoč. Nekateri mentorji imajo radi, da študentje svoje pisne izdelke pripravljajo čim bolj samostojno in drugi se zelo aktivno vključujejo v proces pripravljanja in realizacije. Če boš mentorju, ki želi sodelovati pri nastananju naloge, oddal/-a končno verzijo, ti bo prav gotovo naložil popravke. Nobena naloga ni napisana tako, da se ne bi dalo nič popraviti. Če boš mentorju, ki ni najbolj navdušen nad usmerjanjem študentov pri pisanju, poslal/-a nalogo v pregled, bo preprosto moral kaj pripomniti in vsaka pripomba ti lahko pomaga, da nadaljuješ z delom.

Nobena seminarska naloga, diplomska naloga in noben poljudni, strokovni ali znanstveni članek niso nikoli končani. Zmeraj bi se dalo še kaj popraviti in izboljšati, pri čemer se bo vedno našel bralec, ki bo navdušen nad izdelkom, in bralec, ki bo zgrožen, ne glede na to koliko truda bomo sami vložili v pisanje. Prvo pravilo pisanja je torej: Oddaj čim prej in oddaj čim večkrat.
Oddaj seminarsko nalogo!
Koliko popravkov bo mentor zahteval, je bolj odvisno od mentorja kot od tebe. Oddaj že! ;)