Pages

Prikaz objav z oznako diplomske naloge. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako diplomske naloge. Pokaži vse objave

Kako se lotiti pisanje raziskovalne naloge?

Namig, ki ga boš dobil/-a v tem prispevku, te bo morda presenetil. Na vprašanje, kako se lotiti pisanje raziskovalne naloge, bi najbrž pričakoval/-a odgovor, da sistematično in s točno izdelanim načrtom. Mi ti bomo svetovali nekaj popolnoma drugega. Sistematičnega pristopa se je pri izdelavi raziskovalne naloge najbolje poslužiti šele v drugi fazi. Če imaš težave z nalogo sploh začeti, začni z naključnim in nesistematičnim nabiranjem gradiva. Zbiraj članke, knjige, slike, besedila, podobne raziskovalne naloge in zanimivosti. Materiale sprva brez reda združuj v mapo ali dokument in se ne obremenjuj z nepreglednostjo zbirke.



Čeprav se ti bo morda zdelo, da ste s tem početjem zgolj izgubljal/-a čas, si si v resnici ustvarili zelo dober pregled nad razpoložljivim gradivom ter nad temo samo, če prej o njej nisi vedel/-a veliko. Nesistematično zbiranje materialov ne zahteva posebne discipline, zato lahko rečemo, da gre v tej prvi fazi zgolj za neke vrste ogrevanje. Ko boš nabral/-a dovolj materialov za izdelavo naloge, boš imeli nekaj oprijemljivega, kar boš lahko začel/-a oblikovati. Veliko lažje je izločati, kot že v samem začetku zbirati sistematično.

Predpostavke in omejitve ter hipoteze

V seminarski ali diplomski nalogi uvod poleg nekaterih drugih elementov običajno predstavlja tudi predpostavke in omejitve razikovanja ter raziskovalne hipoteze. Pri tem nas lahko zmede razlika med predpostavko in hipotezo, saj ju lahko v prenekaterih kontekstih razumemo kot sopomenki. Oba pojma pomenita nedokazano in zgolj verjetno trditev oziroma domnevo. Kakšna je torej razlika?

Najprej se lotimo hipoteze. Hipoteza je izid raziskovanja, ki ga predvidevamo. Če raziskujemo vpliv spremenljivke a (npr. spol) na spremenljivko b (npr. nakupno vedenje), je naša hipoteza denimo pozitivna korelacija med spremenljivkama (npr. spol vpliva na nakupno vedenje).

Predpostavke in omejitve raziskovanja pa se nanašajo na sam raziskovalni proces. Če se odločimo raziskati določeno področje, predpostavljamo, da bomo imeli za to področje na voljo dovolj literature ter da bomo pridobili dovolj podatkov za raziskavo, denimo da bomo zbrali dovolj anketirancev. Predpostavljamo tudi, da bodo ti anketiranci podajali resnične in iskrene odgovore. Predpostavke so torej pogoji, pod katerimi bomo pri izdelavi seminarske ali diplomske naloge uspešni. S tem v zvezi najverjetneje pričakujemo tudi določene omejitve, torej okoliščine in dejstva, ki bodo oteževali naše raziskovanje in ki bodo vplivali na manjšo zanesljivost rezultatov, npr. da bo na voljo malo literature, da je tema delikatna in bodo anketiranci podajali socialno zaželene odgovore ipd.

Razlika med hipotezami in predpostavkami


Iskanje literature in virov

Iskanje literature in virov za izdelavo raziskovalne naloge je več kot smiselno opraviti pred pričetkom pisanja oziroma že pred izbiro teme. Velike težave bomo namreč imeli, če bomo izbrali tematiko, ki je ne bomo mogli podpreti s teoretičnimi izhodišči drugih avtorjev, in če bomo nalogo tako strukturirali, da nam bo denimo delalo težave razmerje dostopne literature za eno in drugo poglavje. Ob pregledu literature in virov bomo imeli tudi boljši občutek o tem, koliko pozornosti moramo nameniti določenemu specifičnemu področju in kakšne rezultate sploh lahko pričakujemo.

Da nam pa iskanje literature in virov kljub temu ne vzame preveč časa, se je tega početja smiselno lotiti čim bolj sistematično. Tako ne izgubimo veliko, če nam slednjič našo temo kdo spelje ali pa jo mentor zavrne. Kako torej opraviti hiter pregled obstoječega gradiva?

Najprej si lahko pomagamo z Googlom, ki bom ob iskanju po ključnih besedah naše teme in v kombinaciji s ključno besedo diplomska izpljunil raziskovalne naloge, ki so se že lotile obravnavane tematike. Osredotočimo se zlasti na gradivo teh nalog in manj na njihovo vsebino, saj  diplomska naloga kot vir pri drugi diplomski nalogi ni ravno pametna poteza. V splošnem se izogibajmo povzemanju ali citiranju diplomskih del in raje poiščimo izvirni vir navedb: Če se nam zdi določena navedba v nekem diplomske delu pomembna za nas, raje preverimo in poiščimo izvirnega avtorja ter se sklicujmo nanj.

iskanje virov za seminarske


Splošnemu iskanju z Googlom naj sledi iskanje po Googlovi bazi strokovnih in znanstvenih člankov. S funkcijo napredno iskanje lahko pri tem tudi natančneje določimo kriterije iskanje, iščemo po avtorjih, časopisih in revijah ipd. Pri iskanju smiselno uporabimo kriterije letnice izzida, več kot deset let stare vire navajajmo le izjemoma in če za določene navedbe ne najdemo drugega vira. Pri tem upoštevajmo, da se avtorji pogosto ponavljajo, če torej uporabni navedek najdemo v prestari publikaciji, preglejmo še novejše publikacije istega avtorja.

Naše naslednje orodje je seveda Cobiss, s katerim nadgradimo iskalne rezultate prve metode, tj. iskanja literature v drugih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ter na spletu objavljenih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Spet si pomagamo z omejitvijo po letnicah, le da Cobiss ne ponuja filtriranja po starosti kot Google, lahko pa svoje iskalne rezultate razvrstimo padajoče po letu in tako opravimo pregled zgolj do določene strani.

V odvisnosti od področja našega raziskovanja nato pregledamo še preostale baze literature in virov, do katerim imamo dostop. Mnogo statističnih podatkov za Slovenijo bomo našli na SURS-u, za Evropo na pa Eurostatu. Če se kljub temu zatakne, pa se lahko z vprašanji in po nasvet obrnete tud na našo raziskovalno skupino.

Lektoriranje diplomskih nalog

Pri lektoriranju diplomskih nalog je od fakultete odvisno, ali ta zahteva lektoriranje in kakšne določbe postavlja v zvezi z izbiro lektorja. Nekatere fakultete zahtevajo zgolj pravopisno neoporečnost nalog, pri čemer je študentom samim prepuščena odločitev, ali bodo naloge jezikovno uredili sami ali bodo to delo prepustili lektorju. Druge fakultete zahtevajo lektorja, vendar temu ni treba predložiti potrdila o izobrazbi, temveč zgolj potrdilo o lektoriranju. Če fakulteta za lektorja zahteva diplomiranega slovenista, potem mora lektor predložiti tudi dokument o doseženi izobrazbi.

Izdelava diplomskih nalog

Zakaj izdelava seminarskih nalog in ne pisanje?

Da seminarskih nalog več ne pišemo, ni naše stališče. Je preprosto dejstvo, o katerem se lahko prepričamo tako, da povprašamo g. G. Besedno zvezo "izdelava seminarskih nalog" mesečno poišče okoli 590 Slovencev, medtem ko jih "pisanje seminarskih nalog" zanima le 170. V kolektivni zavesti govorcev slovenščine torej prevladuje kognitivna slika o seminarski (in seveda tudi diplomski) nalogi kot izdelku. To ni nič nenavadnega, saj za romantična akademska nagnjenja preprosto ni prostora in časa.

Seminarska naloga ima novo vrednost, in sicer kreditno. S seminarskim izdelkom pridobimo določeno število kreditnih točk. Postopki izdelave so jasno podani, prav tako sestavni deli naloge. Seminarska dela so vsebinsko in tehnično standardizirana in prostora za kreativno kolovratenje je vse manj. Dogajanje je več kot razumljivo, saj mora nekdo stotine pisnih izdelkov tudi oceniti in tega ne sme početi po občutku.

Kalup izdelovanja seminarskih nalog omogoča njihovo vrednotenje, hkrati pa so jasni kriteriji pravzaprav tudi izdelovalcu v pomoč in ne ovira.