Iskanje besedil z določeno tematiko po Cobissu

Cobiss je slovenska virtualna knjižnična zbirka in ena prvih postaj na vsaki novi raziskovalni poti. Preden namreč v svojo raziskovalno zamisel položimo vse upe, je pametno preveriti, ali je ni udejanjil še kateri od kolegov. V Cobiss so vključene vse slovenske knjižnice, iščemo pa lahko seveda po izbrani bazi podatkov: po fakultetni knjižnici, po izbrani splošni knjižnici, po univerzitetni knjižnici ipd.

Ko pišemo seminarsko ali diplomsko nalogo, v Cobissu običajno najprej poiščemo že objavljena besedila z določeno tematiko, česar se lotimo po ključnih besedah. Z vstopne Cobissove strani v zavihku Iskanje izberemo Iskanje gradiva (cobiss/opac), nato pa ne izberemo baze podatkov, temveč se v Virtualni knjižnici premaknemo neposredno na zavihek Iskanje.

Po ključnih besedah lahko iščemo besedno ali frazno oziroma oboje hkrati. Če se odločimo  za besedno iskanje, iščemo po besedah, ki se nahajajo kjer koli v zapisu, torej v imenu avtorja, naslovu, imenu založnika ipd. Pri tem ni pomembno, v kakem vrstnem redu so besede in ali med njih vstavimo ločila. Pri fraznem iskanju iščemo po točno določeni besedni zvezi, jo v iskalno polje vnesemo v narekovajih. Iskanje po klučnih besedah Nina diplomska naloga tako vrne veliko zadetkov diplomskih del z avtoricami po imenu Nina, medtem ko iskanje po ključni besedi Nina in frazi "diplomska naloga" ne vrne nobenega zadetka. Iskanje lahko še bolj razširimo, tako da v iskalno polje vnesemo zgolj koren iskalnega pojma in to označimo z zvezdico, denimo Nin* diplom* nalog*.

Pri iskanju besedil z določeno tematiko ne pozabimo na sinonime.

Izbira teme

Pri izbiranju teme raziskovalne naloge se lahko v splošnem odločamo za tako, ki je že izdatno prežvečena, ali tako, ki je obravnavana redkeje. Ta odločitev je odvisna zlasti od naših raziskovalnih ambicij. Če želimo z nalogo hitro opraviti in si pri tem prihraniti čim več časa, se odločimo za priljubljeno tematiko. V tem primeru nam bo na voljo veliko primerov diplomskih, magistrskih in seminarskih nalog, s katerimi si bomo lahko pomagali pri iskanju literature, strukturiranju naloge in odločanju o njeni vsebini. Z nalogo pri tem zelo verjetno ne bomo pomembno prispevali k svojemu profesionalnemu področju in se morda celo izognili pogostim posegom vanjo s strani mentorja, saj se temu ob vseh že podobnih naša ne bo zdela posebej zanimiva za branje.

Če smo po drugi strani nekoliko bolj raziskovalno motivirani in vedoželjni, se raje odločimo za temo naloge, ki se je niso lotili že vsi naši predhodniki. Taka naloga zahteva veliko več raziskovane kreativnosti, hkrati pa nudi pristne raziskovalne užitke že ob samem iskanju literature, določanju raziskovalnih vprašanj, iskanju prave raziskovalne metodologije in postavljanju hipotez. Rezultati take naloge so gotovo bolj zanimivi, nalogo je mogoče ob oddaji predelati v strokovni, znanstveni ali poljudni članek ter ga ponuditi v objavo.

Na vsak način pa je pred izbiro teme smiselno pregledati, koliko literature in virov je na voljo. Od tega je namreč močno odvisno, koliko truda bomo vložili v nalogo. Če je literature malo in predvidevamo, da bomo morali velik del teoretičnih predpostak celo prispevati kar sami, se je zelo smiselno o tem prej posvetovati s svojim mentorjem. Pogosto se namreč od teoretične osnove zahteva, da zgolj povzema ugotovitve drugih avtorjev in se pri tem pričakuje čim manj trditev

Preteklik, sedanjik ali prihodnjik?

Eden od trivialnih problemov, na katerega naletimo ob pisanju raziskovalne naloge je odločanja o tem, ali pisati v pretekliku, sedanjiku ali prihodnjiku. S tem vprašanjem se navadno ubadamo zlasti na začetku in na koncu naloge, torej ob pisanju uvoda in zaključka. Edino nujno pravilo pri tem je seveda, da se držimo določenega pristopa in ne preskakujemo iz preteklika v sedanjik in prihodnjik ter obratno, pri pisanju dispozicije pa je v navadi prihodnjik.

 Če drugih navodil ni, je najbolje se držati sedanjika. V uvodu tako pišemo, da v nalogi "predstavljamo" in ne, da v nalogi "bomo predstavili" ali da v nalogi "smo predstavili". Prav tako lahko sedanjik nato uporabljamo pri povzemanju: "avtor navaja", "strokovnjaki ugotavljajo", saj tudi sicer uporabljamo sedanjik, ko stvari opisujemo. Pri interpretaciji razultatov spet zapišemo, da "anketiranci odgovarjajo", da "toliko odstotkov anketirancev trdi" ipd. ter tako nadaljujemo v zaključku, kjer spet "ugotavljamo, zaključujemo" ipd.