Kako napisati uvod?

Za uvod raziskovalnega dela veljajo zelo podobna priporočila, ne glede na tip in vrsto besedila. Čeprav se vam morda kdaj zdi, da je uvod docela nepotreben del vaše naloge, je to zgolj posledica tega, da nanjo gledate izključno s stališča avtorja. Uvod sicer na nek način povzema proces vašega načrtovanja, vendar pa je morda za kakšnega avtorja res nefunkcionalen. To dokazuje tudi dejstvo, da uvod zelo pogosto napišemo ali pa dokončno uredimo šele ob končanem osrednjem delu. Da vam bo uvod lažje pisati, se zato poskusite postaviti v vlogo bralca, četudi predvidevate, da vaše naloge v resnici ne bo nihče bral.

Uvod vaše naloge bralca najprej umesti v širški kontekst, v prvem stavku lahko torej zapišete, na katero področje sodi raziskovalno delo ter kaj točno obravnava, pri čemer vam bodo prišle zelo prav kar besede iz naslova. Prvi odstavek lahko pred ali po tem razširite z aktualizacijo, torej z opisom aktualnega stanja v zvezi s področjem ali izbrano temo. Tako tudi utemeljite svojo izbiro, upravičite ukvarjanje s problemom, ki ste ga pri raziskovanju zastavili, ter nakažete, kakšno praktično vrednost ima vaše delo.

Uvod bralca umesti v kontekst in napove vsebino naloge

Sestavni deli uvoda so navedba namena, ciljev, problema, raziskovalnih vprašanj, hipotez, omejitev in predpostavk in opis metodologije. Uvod torej vzpostavi delovni okvir raziskovalne naloge, ki vam bo tudi sicer precej olajšal delo, tudi če ga boste kasneje popolnoma spremenili. Uvod je dober, če daje bralcu z zaključkom vred popolno sliko vsebine raziskovalnega dela. Osrednji del naloge naj bo s tega vidika zgolj povečava oziroma podrobnejši pregled tega, kar povesta uvod in zaključek.

Kako se lotiti pisanje raziskovalne naloge?

Namig, ki ga boš dobil/-a v tem prispevku, te bo morda presenetil. Na vprašanje, kako se lotiti pisanje raziskovalne naloge, bi najbrž pričakoval/-a odgovor, da sistematično in s točno izdelanim načrtom. Mi ti bomo svetovali nekaj popolnoma drugega. Sistematičnega pristopa se je pri izdelavi raziskovalne naloge najbolje poslužiti šele v drugi fazi. Če imaš težave z nalogo sploh začeti, začni z naključnim in nesistematičnim nabiranjem gradiva. Zbiraj članke, knjige, slike, besedila, podobne raziskovalne naloge in zanimivosti. Materiale sprva brez reda združuj v mapo ali dokument in se ne obremenjuj z nepreglednostjo zbirke.

Čeprav se ti bo morda zdelo, da ste s tem početjem zgolj izgubljal/-a čas, si si v resnici ustvarili zelo dober pregled nad razpoložljivim gradivom ter nad temo samo, če prej o njej nisi vedel/-a veliko. Nesistematično zbiranje materialov ne zahteva posebne discipline, zato lahko rečemo, da gre v tej prvi fazi zgolj za neke vrste ogrevanje. Ko boš nabral/-a dovolj materialov za izdelavo naloge, boš imeli nekaj oprijemljivega, kar boš lahko začel/-a oblikovati. Veliko lažje je izločati, kot že v samem začetku zbirati sistematično.

Predpostavke in omejitve ter hipoteze

V seminarski ali diplomski nalogi uvod poleg nekaterih drugih elementov običajno predstavlja tudi predpostavke in omejitve razikovanja ter raziskovalne hipoteze. Pri tem nas lahko zmede razlika med predpostavko in hipotezo, saj ju lahko v prenekaterih kontekstih razumemo kot sopomenki. Oba pojma pomenita nedokazano in zgolj verjetno trditev oziroma domnevo. Kakšna je torej razlika?

Najprej se lotimo hipoteze. Hipoteza je izid raziskovanja, ki ga predvidevamo. Če raziskujemo vpliv spremenljivke a (npr. spol) na spremenljivko b (npr. nakupno vedenje), je naša hipoteza denimo pozitivna korelacija med spremenljivkama (npr. spol vpliva na nakupno vedenje).

Predpostavke in omejitve raziskovanja pa se nanašajo na sam raziskovalni proces. Če se odločimo raziskati določeno področje, predpostavljamo, da bomo imeli za to področje na voljo dovolj literature ter da bomo pridobili dovolj podatkov za raziskavo, denimo da bomo zbrali dovolj anketirancev. Predpostavljamo tudi, da bodo ti anketiranci podajali resnične in iskrene odgovore. Predpostavke so torej pogoji, pod katerimi bomo pri izdelavi seminarske ali diplomske naloge uspešni. S tem v zvezi najverjetneje pričakujemo tudi določene omejitve, torej okoliščine in dejstva, ki bodo oteževali naše raziskovanje in ki bodo vplivali na manjšo zanesljivost rezultatov, npr. da bo na voljo malo literature, da je tema delikatna in bodo anketiranci podajali socialno zaželene odgovore ipd.

Iskanje besedil z določeno tematiko po Cobissu

Cobiss je slovenska virtualna knjižnična zbirka in ena prvih postaj na vsaki novi raziskovalni poti. Preden namreč v svojo raziskovalno zamisel položimo vse upe, je pametno preveriti, ali je ni udejanjil še kateri od kolegov. V Cobiss so vključene vse slovenske knjižnice, iščemo pa lahko seveda po izbrani bazi podatkov: po fakultetni knjižnici, po izbrani splošni knjižnici, po univerzitetni knjižnici ipd.

Ko pišemo seminarsko ali diplomsko nalogo, v Cobissu običajno najprej poiščemo že objavljena besedila z določeno tematiko, česar se lotimo po ključnih besedah. Z vstopne Cobissove strani v zavihku Iskanje izberemo Iskanje gradiva (cobiss/opac), nato pa ne izberemo baze podatkov, temveč se v Virtualni knjižnici premaknemo neposredno na zavihek Iskanje.

Po ključnih besedah lahko iščemo besedno ali frazno oziroma oboje hkrati. Če se odločimo  za besedno iskanje, iščemo po besedah, ki se nahajajo kjer koli v zapisu, torej v imenu avtorja, naslovu, imenu založnika ipd. Pri tem ni pomembno, v kakem vrstnem redu so besede in ali med njih vstavimo ločila. Pri fraznem iskanju iščemo po točno določeni besedni zvezi, jo v iskalno polje vnesemo v narekovajih. Iskanje po klučnih besedah Nina diplomska naloga tako vrne veliko zadetkov diplomskih del z avtoricami po imenu Nina, medtem ko iskanje po ključni besedi Nina in frazi "diplomska naloga" ne vrne nobenega zadetka. Iskanje lahko še bolj razširimo, tako da v iskalno polje vnesemo zgolj koren iskalnega pojma in to označimo z zvezdico, denimo Nin* diplom* nalog*.

Pri iskanju besedil z določeno tematiko ne pozabimo na sinonime.

Izbira teme

Pri izbiranju teme raziskovalne naloge se lahko v splošnem odločamo za tako, ki je že izdatno prežvečena, ali tako, ki je obravnavana redkeje. Ta odločitev je odvisna zlasti od naših raziskovalnih ambicij. Če želimo z nalogo hitro opraviti in si pri tem prihraniti čim več časa, se odločimo za priljubljeno tematiko. V tem primeru nam bo na voljo veliko primerov diplomskih, magistrskih in seminarskih nalog, s katerimi si bomo lahko pomagali pri iskanju literature, strukturiranju naloge in odločanju o njeni vsebini. Z nalogo pri tem zelo verjetno ne bomo pomembno prispevali k svojemu profesionalnemu področju in se morda celo izognili pogostim posegom vanjo s strani mentorja, saj se temu ob vseh že podobnih naša ne bo zdela posebej zanimiva za branje.

Če smo po drugi strani nekoliko bolj raziskovalno motivirani in vedoželjni, se raje odločimo za temo naloge, ki se je niso lotili že vsi naši predhodniki. Taka naloga zahteva veliko več raziskovane kreativnosti, hkrati pa nudi pristne raziskovalne užitke že ob samem iskanju literature, določanju raziskovalnih vprašanj, iskanju prave raziskovalne metodologije in postavljanju hipotez. Rezultati take naloge so gotovo bolj zanimivi, nalogo je mogoče ob oddaji predelati v strokovni, znanstveni ali poljudni članek ter ga ponuditi v objavo.

Na vsak način pa je pred izbiro teme smiselno pregledati, koliko literature in virov je na voljo. Od tega je namreč močno odvisno, koliko truda bomo vložili v nalogo. Če je literature malo in predvidevamo, da bomo morali velik del teoretičnih predpostak celo prispevati kar sami, se je zelo smiselno o tem prej posvetovati s svojim mentorjem. Pogosto se namreč od teoretične osnove zahteva, da zgolj povzema ugotovitve drugih avtorjev in se pri tem pričakuje čim manj trditev

Preteklik, sedanjik ali prihodnjik?

Eden od trivialnih problemov, na katerega naletimo ob pisanju raziskovalne naloge je odločanja o tem, ali pisati v pretekliku, sedanjiku ali prihodnjiku. S tem vprašanjem se navadno ubadamo zlasti na začetku in na koncu naloge, torej ob pisanju uvoda in zaključka. Edino nujno pravilo pri tem je seveda, da se držimo določenega pristopa in ne preskakujemo iz preteklika v sedanjik in prihodnjik ter obratno, pri pisanju dispozicije pa je v navadi prihodnjik.

 Če drugih navodil ni, je najbolje se držati sedanjika. V uvodu tako pišemo, da v nalogi "predstavljamo" in ne, da v nalogi "bomo predstavili" ali da v nalogi "smo predstavili". Prav tako lahko sedanjik nato uporabljamo pri povzemanju: "avtor navaja", "strokovnjaki ugotavljajo", saj tudi sicer uporabljamo sedanjik, ko stvari opisujemo. Pri interpretaciji razultatov spet zapišemo, da "anketiranci odgovarjajo", da "toliko odstotkov anketirancev trdi" ipd. ter tako nadaljujemo v zaključku, kjer spet "ugotavljamo, zaključujemo" ipd.

Iskanje literature in virov

Iskanje literature in virov za izdelavo raziskovalne naloge je več kot smiselno opraviti pred pričetkom pisanja oziroma že pred izbiro teme. Velike težave bomo namreč imeli, če bomo izbrali tematiko, ki je ne bomo mogli podpreti s teoretičnimi izhodišči drugih avtorjev, in če bomo nalogo tako strukturirali, da nam bo denimo delalo težave razmerje dostopne literature za eno in drugo poglavje. Ob pregledu literature in virov bomo imeli tudi boljši občutek o tem, koliko pozornosti moramo nameniti določenemu specifičnemu področju in kakšne rezultate sploh lahko pričakujemo.

Da nam pa iskanje literature in virov kljub temu ne vzame preveč časa, se je tega početja smiselno lotiti čim bolj sistematično. Tako ne izgubimo veliko, če nam slednjič našo temo kdo spelje ali pa jo mentor zavrne. Kako torej opraviti hiter pregled obstoječega gradiva?

Najprej si lahko pomagamo z Googlom, ki bom ob iskanju po ključnih besedah naše teme in v kombinaciji s ključno besedo diplomska izpljunil raziskovalne naloge, ki so se že lotile obravnavane tematike. Osredotočimo se zlasti na gradivo teh nalog in manj na njihovo vsebino, saj  diplomska naloga kot vir pri drugi diplomski nalogi ni ravno pametna poteza. V splošnem se izogibajmo povzemanju ali citiranju diplomskih del in raje poiščimo izvirni vir navedb: Če se nam zdi določena navedba v nekem diplomske delu pomembna za nas, raje preverimo in poiščimo izvirnega avtorja ter se sklicujmo nanj.

Splošnemu iskanju z Googlom naj sledi iskanje po Googlovi bazi strokovnih in znanstvenih člankov. S funkcijo napredno iskanje lahko pri tem tudi natančneje določimo kriterije iskanje, iščemo po avtorjih, časopisih in revijah ipd. Pri iskanju smiselno uporabimo kriterije letnice izzida, več kot deset let stare vire navajajmo le izjemoma in če za določene navedbe ne najdemo drugega vira. Pri tem upoštevajmo, da se avtorji pogosto ponavljajo, če torej uporabni navedek najdemo v prestari publikaciji, preglejmo še novejše publikacije istega avtorja.

Naše naslednje orodje je seveda Cobiss, s katerim nadgradimo iskalne rezultate prve metode, tj. iskanja literature v drugih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ter na spletu objavljenih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Spet si pomagamo z omejitvijo po letnicah, le da Cobiss ne ponuja filtriranja po starosti kot Google, lahko pa svoje iskalne rezultate razvrstimo padajoče po letu in tako opravimo pregled zgolj do določene strani.

V odvisnosti od področja našega raziskovanja nato pregledamo še preostale baze literature in virov, do katerim imamo dostop. Mnogo statističnih podatkov za Slovenijo bomo našli na SURS-u, za Evropo na pa Eurostatu. Če se kljub temu zatakne, pa se lahko z vprašanji in po nasvet obrnete tud na našo raziskovalno skupino.