Refleksija je ena izmed oblik samostojnih nalog, s katero se lahko srečamo zlasti na dodiplomskih in seveda tudi podiplomskih programih družboslovne smeri. O refleksijah v srednji šoli običajno še ničesar ne slišimo, kaj šele, da bi se jih učili pisati, in če smo pred nalogo postavljeni brez kakršnih koli navodil, se hitro znajdemo v zagati. Kaj je torej refleksija in kako jo sploh napišemo?
Zelo poenostavljeno lahko preprosto kar rečemo, da je refleksija pravzaprav neke vrste esej. Šolski esej verjetno poznamo in s pisanjem tega smo se najbrž že srečali, zato nam bo lažje izhajati iz tega izhodišča. Pri refleksiji uporabljamo podoben slog pisanja; izražamo svoje mnenje, svojo oceno, svojo presojo in jih utemeljujemo. Refleksija pomeni našo reakcijo na nekaj, kar smo prebrali ali o čemer smo se pogovarjali. Refleks je odziv in tudi refleksija je odziv.
Ampak kako se lotiti izražanja tega svojega odziva. Na samem začetku bo najbolje, če najprej razmislimo in v uvodu napišemo, zakaj je tema, o kateri smo brali ali o kateri smo se pogovarjali, sploh pomembna. Na tak način svojo refleksijo umestimo v širši kontekst ter bralca približno usmerimo, da bo lahko predvideval, o čem bomo sploh pisali. V uvodu oziroma prvem odstavku lahko tudi že napišemo, na kaj refleksijo pišemo: torej ali na ta in ta članek ali na ta in ta pogovor ipd.
Preden se bomo lotili pisanja, je zelo smiselno, da opravimo brainstorming in si zapišemo denimo pet naših misli, pomislekov, vprašanj, nasprotovanj v zvezi s tem, kaj smo prebrali ali o čemer smo se pogovarjali. Vsekage od teh elementov lahko nato navedemo, razložimo in argumentiramo v po enem odstavku naše refleksije.
V zaključju refleksije lahko s po eno povedjo pozvamemo vsakega od naših odstavkov ali pa skušamo tudi biti bolj kreativni ter podati kakšen sklep, izpostaviti nova vprašanja, ki so se odprla, ponuditi kakšno rešitev in podobno.
V refleksiji se nam načeloma ni treba truditi biti zelo objektivni, saj gre za naše (bolj ali manj) osebno odzivanje na neko tematiko. Vključujemo lahko tudi lastne primere in izkušnje ter jih komentiramo, zastavljamo vprašanja, ki nas zanimajo in izpostavimo dele, ki so nas posebej pritegnili. Če imamo težave z vzpostavljanjem kakršnega koli odnosa ali mnenja o obravnavani tematiki, lahko za mnenji na temo pobrskamo po forumih, tam se bodo naša čustva mogoče dovolj razvnela :)
V preteklem študijskem letu 2015/16 so se v slovenskem visokošolskem sistemu zaključili vsi nekdanji univerzitetni programi, na katere smo se študentje vpisovali pred bolonjsko reformo. V zadnjih tednih je tako na tisoče študentov opravljalo izpite in pripravljalo diplomske in magistrske naloge. Po podatkih portala MMC je na ljubljanski Filozofski fakulteti letos diplomiralo in magistriralo okoli 1.400 starih študentov, na Fakulteti za družbene vede okoli 750 starih študentov in na Biotehniški fakulteti okoli 500 študentov. Študentje, ki so pred zaključkom več let pavzirali, so morali po podatkih svet24.si za nadaljevanje in končanje študija plačati med 800 in 1.000 evrov, poleg fakultet pa so dobro zaslužile tudi kopirnice z vezavami ter, kot je ugotavljal Fokus, slovenski ghostwriterji. Ghostwriting so slovenski novinarji, kot kaže Google, začeli odkrivati v tem desetletju, komentarji pod prispevki pa dajejo vedeti, da študentje storitev poznajo že več desetletij.
Je pa slovenski trg ghostwritinga sodeč po stanju na spletu bistveno manjši in slabše organiziran kot drugje. Slovenski ponudniki se pojavljajo in izginjajo, veliko jih ne odgovarja na sporočila in kar nekaj truda moramo vložiti v to, da jih sploh najemo. Drugače je v tujini, kjer je trg zasičen s ponudbo, na njem pa nastopajo predvsem večje organizirane skupine in podjetja. Pri pregledu cen smo opazili tudi zanimivost, da so tuji ponudniki v primerjavi s slovenskimi bistveno bolj transparentni; medtem ko slovenski mediji svoje sogovornike vedno zakrijejo in na spletnih straneh pogosto ne najdemo osnovnih podatkov o lastniku strani, se na primer nemška ghostwriting agencija GWriters aktivno izpostavlja v medijih ter ustvarja zelo eksplicitne promocijske posnetke.
Na ameriškem trgu ponudnike najdemo kot custom writing service, cene pa so nekoliko nižje kot pri nas ter po hitri oceni se gibljejo okoli 1000 dolarjev za 40 avtorskih strani (10.000 besed). Na evropskem trgu so cene ghostwritinga bistveno višje in za isti obseg 40 strani v Nemčiji odštejemo tudi 3000 evrov (z vključenim davkom). Slovenski ponudniki se držijo zlate sredine in cena za 40 avtorskih strani diplomske naloge se tako giblje okoli 2000 evrov. Bistveno nižje cene najdemo pri naših južnejših sosedih, kjer bomo 40 strani diplomske naloge kupili za samo 400 ali celo 100 evrov. Da cene pri nas rastejo, kažejo podatki medijskih prispevkov prejšnjih let, saj naj bi bili po njihovih podatkih leta 2012 mogoče diplomsko nalogo kupiti že za 350 evrov, še lani pa 40 avtorskih strani tudi za 600 evrov. Kot kaže, je medijska pozornost slovenskemu trgu diplomskih nalog v zadnjih letih dobro dela in mu omogočila, da se odcepi od balkanske ekonomije ter se postavi ob bok zahodnim deželam ;)
